SRCE IN STRES

ALI ZNAMO UMIRITI SRCE?

Lisica pravi Malemu princu: Kdor hoče videti mora gledati s srcem.

Kaj pa nam pomeni naše srce? Kako se obnašamo do svojega srca? Ali ga poznamo? Ali ga čutimo? Ali vemo kako se odziva? Kakšen je ritem našega srca? Miren ali nemiren?

 

Fiziološko je srce ena od mišic, ki ima v telesu izjemno pomembno vlogo – poganja kri po žilah. Povprečno to naredi 70 x v minuti.

Kaj pa ko smo razburjeni, prestrašeni, žalostni, pod stresom? Koliko utripov srca na minuto imamo takrat? Veliko več, kajne? Ko smo globoko prizadeti ali žalostni nas boli srce. Ko imamo ljubezenske težave nam je nekdo strl-a srce. V neizmerni žalosti je komu počilo srce. Ko se ustrašimo nam srce poskoči. Skoraj se mi je ustavilo srce….

Tudi športniki igrajo s srcem, pustijo srce na igrišču, od veselja nam srce poje, srce je razigrano, drhti v veselem pričakovanju…

Za nekatere pravimo da delajo srcem, za nekatere pravimo da so srčni ljudje, da imajo srce na pravem mestu,…. Še in še bi lahko naštevali.

Vse takšne hitre spremembe srčnega ritma vplivajo tudi na naše čustva. Čustva in srce so neločljivo povezani. Sprememba v čustvih spremeni ritem srca. In potem enako nazaj. Če znamo umiriti svoje srce, bodo tudi naši čustveni možgani bolj umirjeni. Čustveni možgani pa so globoko povezani s telesom in telesnimi odzivi. Posledično pomeni, bolj znamo umiriti srce, boljše se počutimo, vsakodnevni stresi in vznemirjanja pustijo manj posledic, bolj smo veseli, zadovoljni, umirjeni, mehki,..

Ali se znamo povezati s svojim srcem in ga umiriti?

Sploh ni tako težko. Potrebno je sicer nekaj vaje in vztrajnosti. Včasih nam uspe boljše, včasih slabše. Dolgoročne posledice znanja in sposobnosti umiritve srca nam prinesejo toliko koristi, da je vredno vztrajati.

Samo trije koraki so:

 

  1. Svojo pozornost usmerimo navznoter in poskusimo odmisliti skrbi. Začnemo z dvema globokima vdihoma in izdihoma. Moramo biti pozorni na dihanje prav do konca dolgega izdiha in nekaj sekund počakamo preden nastopi spontani vdih. Naš um s koncem izdiha postaja sproščen, blag in lahek.
  2. Ko umirimo dihanje se z mislimi osredotočimo na območje srca. Zamislimo si, da dihamo skozi srce. Predstavljamo si in začutimo, kako vsak vdih in izdih potujeta skozi srce. Predstavljamo si kako vsak vdih hrani naše srce in kako vsak izdih odnaša odpadne snovi.
  3. Zavedamo se občutka topline ali širjenja. Vsak vdih polni srce z rdečo barvo, v srce vnaša veselje, srečo, ljubezen in spoštovanje. Vsak izdih pa s seboj odnaša nepotrpežljivost, aroganco, muhavost, krutost in nasilje. Prikličimo občutek priznanja in hvaležnosti in dovolimo, da nam napolni srce. Srce je še posebej občutljivo za hvaležnost in ljubezen. Nekaterim pomaga, da pomislijo na ljubljeno osebo ali žival, druge napolni s hvaležnostjo miren prizor iz narave, ali spomin na dogodek, kjer smo bili še posebej uspešni. Običajno se nam tudi obraz razneži in na ustnicah se pojavi smehljaj.

Ta vaja povezanosti s srcem nam umiri srčni ritem, možganom sporoča da je z nami vse v redu, možgani pa se odzovejo tako, da spodbujajo umirjanje srca. Vzpostavi se krogotok harmonije, stabilizira se živčni sistem, dosežemo ravnovesje in tako smo optimalno pripravljeni na soočenje s kakršnimikoli izzivi.

Na začetku je ta občutek lahko plah in komaj zaznaven. Več ko vadimo, bolje nam uspeva in dalj časa lahko vzdržujemo stanje umirjenosti. Lahko se začnemo tako rekoč sporazumevati s srcem. V stanju umirjenosti lahko srcu postavimo vprašanje in počakamo na odziv. Če srce ostane mirno, ali se odzove z občutenjem notranje topline in dobrega počutja, potem si srce želi ohraniti stik. Če pa se srce nekako umakne, umirjenost se zmanjša, potem bi srce verjetno svojo energijo raje posvetilo čemu drugemu.

Kakšno je življenje z umirjenim srcem?

  • osvobodimo se močnega utripanja srca in napadov panike na primer pred javnim nastopom
  • krepimo sposobnost nevtralizirati strah na čustvenem in telesnem nivoju
  • znižamo krvni tlak
  • znižujemo nivo kortizola, stresnega hormona, ki je povezan s staranjem in izgubo spomina ter koncentracijo
  • zvišujemo nivo hormona DHEA (hormon mladosti)
  • izboljša se stanje PMS (pred menstruacijo) – zmanjša se razdražljivost, depresija in utrujenost
  • lažje obvladujemo obdobja tesnobe in depresije
  • izboljšujemo stanje imunskega sistema
  • bistveno zmanjšamo običajne simptome stresa
  • zmanjšajo se znaki izgorelosti
  • razmišljamo jasneje, poslušamo pozorneje, smo bolj učinkoviti na delovnem mestu
  • odpre se nam nov svet čustev in občutkov
  • začnemo poslušati intuicijo (notranji glas)
  • postanemo bolj odprti in sočutni
  • sprostimo čustveno energijo, odreagiramo bolj umirjeno
  • lažje najdemo prave besede in tudi prave odgovore

Lahko rečemo, da je razsežnost koristi sorazmerna z razsežnostjo škode, ki jo povzroča stres. Vadimo umirjanje srca ob vsaki priložnosti in srce nam bo hvaležno.

Poleg tega ne bomo samo upočasnili proces staranja, ampak se bomo pomladili in na ustnice se nam bo narisal nasmeh.

Ali ni vredno poskusiti z vajo?