VSEGA JE KRIV ŽIVEC VAGUS

Česa je kriv živec Vagus ?

Živec Vagus je močno aktiviran, ko smo v stresu. Kje se sploh nahaja, za kaj vse je odgovoren in kako ga lahko pomirimo si lahko preberete v nadaljevanju.

Kdo lahko reče, da se mu kaj takšnega še ni zgodilo?

Smo tako vznemirjeni da nas črviči v želodcu. Tako nam je nerodno, da smo zardeli in nam žari obraz. Imamo takšno tremo, da ne spravimo glasu iz sebe. Imamo kepo v želodcu. Imamo cmok v grlu. Občutek, kot da nas nekdo drži za vrat. Stiska nas v prsnem košu. Močno nam razbija srce.

Ti občutki so poznani prav vsem. Ne glede na starost, spol, versko pripadnost, nacionalnost, barvo kože,..

Kje je živec Vagus?

živec vagus

Živec Vagus se začne v možganskem deblu, za ušesi. Potuje po obeh straneh vratu preko prsi in skozi želodec. Vagus je »klatež« – splet živčnih vlaken potuje skozi celo telo. Povezuje možgane z želodcem in prebavnim traktom, pljuči, srcem, črevesjem, ledvicami in jetri. Da ne omenjamo še niz ostalih živcev, ki so povezani z govorom, očmi, obrazom,… Sestavlja ga tisoče in tisoče nevronov, kar pomeni, da živec Vagus obvešča možgane o tem kaj se dogaja v našem telesu.

Kako deluje?

Je del avtonomnega živčnega sistema, ki regulira vse telesne funkcije brez našega zavestnega vmešavanja. Ima dve veji: simpatično, ki je odgovorna za »boj ali beg« odgovor organizma in parasimpatično, ki je odgovorna za »počitek in sprostitev« odgovor organizma.

Namen simpatičnega živčnega sistema je, da zmanjša delovanje vseh glavnih organov (ko smo v stresni situaciji) – imunski, endokrini, prebavni, reproduktivni sistem. V stanju stresa organizem teh sistemov ne potrebuje, saj vse sile in energijo nameni za boj ali beg. Torej je na dolgi rok takšno stanje živčnega sistema škodljivo.

Po drugi strani, pa je parasimpatični živčni sistem odgovoren za našo rast in razvoj. Spodbuja normalno in umirjeno delovanje žlez, prebavil, srca, ledvic, jeter. S tem povezano pa tudi spodbuja naše pozitivne interakcije z okolico, pozitivnim sprejemanjem drugih oseb, umirjeno komunikacijo. Krepi občutek varnosti, sprejetosti, ugodja, dobrega počutja, samozaupanja in samozavesti.

Pomembno je, da naše življenje poteka tako, da prevladuje parasimpatični del živčnega sistema. Vedeti moramo, da se večino časa izmenjujeta ta dva sistema s popolnoma nasprotnima funkcijama

Živec Vagus nekateri imenujejo tudi »živec sočutja«. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki imajo visok tonus vagusnega živca, bolj nagnjeni k občutenju sočutja, hvaležnosti, ljubezni in sreče. Raziskave kažejo, da je živec Vagus v tesni povezavi z mrežo receptorjev za oksitocin. Da je povezan z našim notranjim očesom – povezava med telesom in umom. Pravijo mu tudi »kontrolor letenja«, saj pomaga pri reguliranju vseh glavnih telesnih funkcij – dihanje, delovanju srca, metabolizmu. Povezan je z našo sposobnostjo, kako sprejemamo in doživljamo naše izkušnje.

Vagusni tonus?

Vagusni tonus je sposobnost organizma, da z lahkoto »preklaplja« med aktivacijo simpatičnega sistem (boj ali beg) v parasimpatični sistem (počitek in sprostitev). Visok tonus pomeni, da se po stresnem dogodku hitro pomirimo in preidemo nazaj v stanje homeostaze. Nizek tonus pa pomeni, da dolgo ostajamo v stresnem odzivu organizma. To lahko vodi v izčrpanost, nerazpoloženje. Ne preseneča, da je ravno to stanje živčnega sistema povezano s stanji, kot je depresija, posttravmatske motnje, kronične bolečine, avtoimune bolezni, hormonska neravnovesja,..

Kako lahko okrepimo vagusni tonus?

Dihanje je sicer avtonomna funkcija organizma, ki je najlažje dostopna zavestni kontroli. Vse je dvosmerno. Če naš živčni sistem upravlja z dihanjem, pomeni, da tudi mi z zavestnim dihanjem lahko upravljamo naš živčni sistem. Enostavno! Z zavestnim dihanjem se povezujemo z živcem Vagusom in s tem tudi s parasimpatičnim živčnim sistemom. Dokazano je, da z dihanjem lahko kontroliramo in nadzorujemo odgovor živčnega sistema. Zato tudi velja: ko si razburjen, naredi 10 globokih vdihov in izdihov, preden odreagiraš. Pomirimo živčni sistem, umirimo stresni odziv, srce se umiri.

Izvajanje aktivnosti, ki nas umirjajo: joga, petje, dobra dela, povezovanje z drugimi ljudmi, s katerimi se dobro počutimo, krepitev občutka hvaležnosti, občutek pripadnosti, čuječnost, ljubeznivost, prijaznost. Vse to krepi aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema.

Ena od tehnik, ki pomaga pri umirjanju živčnega sistema in celega organizma je tudi TRE – vaje za sproščanje napetosti stresa in travm.

Poglejte, kako vam izvajanje tehnike TRE lahko pomaga!