Vam je že kdo, ko ste bili pod stresom, rekel: »Ne skrbi, sprosti se, misli pozitivno, vse je v glavi.«

Pa ni samo to. Stres ni samo »vse je v glavi«, stres je tudi v živčnem sistemu in v telesu.

Včasih je stresna situacija tako intenzivna, da se pojavijo občutki nemoči, brezupa in ostanete brez kontrole nad svojim odzivom. V takšnem primeru je močno aktiviran avtonomni živčni sistem. To je del živčnega sistema, ki nadzira naše nezavedne telesne funkcije, kot je dihanje. Telo se odzove na način »boj ali beg«.

Možgani pošljejo signal, ki aktivira nedledvične žleze, katere v telo pošljejo stresna hormona adrenalin in kortizol. Mišice se napnejo, dihanje se pospeši, srčni utrip se pospeši, zmanjša se občutljivost na bolečino. Celotno telo se mobilizira in pripravi na boj ali beg.

Kadar je stresni odziv izjemno močen in vas popolnoma preplavi, je telo tako obremenjeno, da ni sposobno obvladati in razrešiti stresnega dogodka. In temu že lahko rečemo travma.

S tresenjem, jokom, kričanjem in podobnimi reakcijami telo sprosti višek nakopičene energije.

Če te energije ne sprostimo, napetosti ostajajo v tkivih in mišicah. (Po stresnih dogodkih zadržujemo tresenje ali jok). Naslednjič, ko se pojavi podoben stresni dogodek, ki ni tako intenziven, se aktivira travmatski spomin. Živčni sistem se odzove, kot da je dogodek življenjsko ogrožujoč. Spet se napnejo mišice, dihanje se pospeši, srčni utrip se pospeši, zenice se razširijo, telo preplavita adrenalin in kortizol, zmanjša se občutljivost na bolečino. Celotno telo se mobilizira in pripravi na boj ali beg.

Odziv je izven zmožnosti racionalnega nadzora. Presega zmožnost razmišljanja. Kronični stres lahko vodi do stalne vzburjenosti živčnega sistema, do stalne napetosti telesa in sproščanja stresnih hormonov, kar pušča posledice. Možgansko deblo (primitivni oziroma plazilski del možganov) obvladuje naše čustvene in biološke odzive. Kadar možgansko deblo aktivira »boj ali beg« odziv, blokira bolj razvit del možganov, prefrontalni korteks. Pomeni, da blokira zmožnost racionalnega in logičnega razmišljanja.

Kako lahko pridemo iz stanja negibnosti, »zmznjenosti«, stalne napetosti?

Prehod iz tega stanja lahko sprosti ogromno nakopičene energije. Ljudje pa se pogosto prestrašimo intenzivnosti lastne nakopičene energije in napetosti. Prestrašimo močnih in intenzivnih čustev, ki pridejo na dan (jeza, agresija, žalost). Ta strah nam preprečuje sprostitev energije in ponovno vzpostavitev normalnega stanja. Začaran krog, kajne?

Živali nič ne razmišljajo, samo sprostijo nakopičeno energijo. Stresejo se in gredo dalje.

Nepredelan stres ostane v telesnem spominu in čaka. Čaka na naslednji sprožilec. Že sam tempo življenja in vsakodnevni dogodki lahko sprožijo reakcijo, ki je shranjena v »pomnilniku«.

Razumevanje, kaj se dogaja v telesu in možganih, nam daje sposobnost samo-sočutja. Ozaveščanje in razumevanje naših odzivov, vodi k krepitvi stresoodpornosti. 

Pomikamo se proč od občutkov osamljenosti, prestrašenosti, nemoči, nesposobnosti, sramu. Ko razumemo fiziološki proces, ki nas poskuša obvarovati v trenutkih nevarnosti, lahko notranje samoobsojanje zamenjamo s prijaznostjo, sočutjem, ljubeznivostjo.

Odziva, ki nam v preteklosti pomagal preživeti, ne potrebujemo več.

 

Vas nekaj vedno znova razjezi? Nekaj vas vedno znova spravi iz tira? Vedno znova razburi?

Kakšen je običajni odgovor? »Ne morem preko sebe.« »Takšen pač sem.« »Nič ne morem narediti.«

Pa vendar lahko! Lahko se usposobite in okrepite svojo stresoodpornost. Ni lahko, potrebno je nekaj dela. Lahko meditirate, lahko vadite čuječnost, dihanje. Lahko se vpišete na tečaj joge, lahko se več gibljete v naravi (tek, pohodništvo), lahko poslušate glasbo… Ali samo dobite objem od ljubljene osebe, kar sprosti hormon oksitocin, ki spodbuja občutek povezanosti in varnosti. Z usmeritvijo pozornosti na dihanje upočasnite srčni utrip in umirite krvni obtok in s tem celo telo.

Ena od tehnik je tudi TRE – trauma releasing exercises. Vaje za sproščanje napetosti, stresa in travm.

Na sTREsisTREs delavnicah se naučite aktivirati mehanizem tresenja in dovolite telesu, da iz sebe strese napetosti in zakrčitve, ki ostajajo zadržane po stresnih dogodkih.

Različne prakse in vadbe spremenijo našo fiziologijo in vplivajo na naše razpoloženje in na naše stresne odzive. Naslednjič, ko vam bo kdo rekel, da je vse v glavi, boste vedeli.

S prepoznavanjem moči, ki jo imajo stresni dogodki v vašem življenju in z razumevanjem mehanizmov delovanja samopomoči, lahko kreirate bolj sočuten, vesel, sproščujoč, igriv, zadovoljen in miren vsakdan.

Mateja Sintič, TRE inštruktorica